"na moje osnovnošolsko obdobje, ki se je odvijalo prav tu, me vežejo številni lepi spomini, zato mi je v veliko veselje in čast, da sem lahko z vami na današnji prireditvi ob tej visoki, 252. obletnici šolstva v Zavrču.
Nastanek in razvoj šolstva predstavlja pomemben del evropske zgodovine, zaradi naše politične, kulturne in znanstvene vpetosti v evropski prostor pa tudi pomemben del naše, slovenske zgodovine. Na osnovi nekaterih dokazov je moč sklepati, da je, čeprav neznatno, pa vendar, klasična antična misel o smislu in pomenu izobraževanja zajela slovensko ozemlje že v rimski dobi.
Iz omenjenega je torej mogoče izluščiti, da je imelo šolstvo v zgodovini našega naroda pomembno in nenadomestljivo vlogo. Majhna in razdrobljena slovenska jezikovna skupnost, ki so ji očitali nepomembnost, nekateri pa celo kulturno manjvrednost, je kljub vsemu, kot po čudežu, preživela. Še celo več! Ohranila je svojo samobitnost, se kulturno-politično razvila in celo uresničila idejo o lastni državi. K temu je, kot eno od odločilnih orožij, veliko prispevalo prav slovensko šolstvo, ki je, s slovenskimi učitelji in učiteljicami na čelu, z izjemno gorečnostjo in požrtvovalnostjo vršilo svoje poslanstvo ter narodu približevalo slovensko besedo in kulturo.
Otroke je v času šolanja potrebno opremiti z znanjem, da zrastejo v svobodne in ustvarjalne osebnosti, spodbujati jih, da pri sebi poiščejo tisto, kar jih posebej navdihuje. Da bodo na velikanske spremembe prihodnosti pripravljeni in nanje gledali z upanjem in ne s strahom.
Spoštovane gospe in gospodje,
Verjamem, da so mnogim danes prisotnim šolska leta ostala v res lepem spominu in da nam je dala završka šola lepo popotnico za življenje. Danes šola sicer ni več edini posrednik znanja, kljub temu pa še vedno ostaja pomembna, nujna in nenadomestljiva. Šola in tudi izobraževanje nasploh sta namreč tista, ki na široko odpirata vrata v nov svet, osvobajata in opolnomočata, širita obzorja, ponujata nove možnosti in bogatita z novimi izkušnjami ter s tem posredno prispevata tudi k spoštovanju demokratičnih vrednot, k razširjanju razumevanja drugačnosti, solidarnosti, človečnosti in strpnosti. Ne nazadnje pa šola, s svojimi učitelji in učiteljicami, ki skušajo učence po svojih najboljših močeh motivirati in jih navdušiti za odkrivanje neznanega, ni le zakladnica znanja, temveč tudi dragocen družabni prostor, kjer se spletajo poznanstva in tkejo vezi prijateljstva, ki nemalokrat trajajo vse življenje. In verjamem, da nas je tudi danes tukaj precej takšnih, ki jih tovrstne vezi, toliko let kasneje, še vedno močno povezujejo.
Spoštovani,
dovolite mi, da ob tej priložnosti vsem, ravnateljici, učiteljem, učencem in vsem ostalim, ki ste kakorkoli vpeti v šolstvo v Zavrču, iskreno čestitam za 252-letnico. Ob tem prazniku mi dovolite še eno misel, in sicer, da smo šola ljudje. Ravnateljica, učitelji in učiteljice ter učenke in učenci. Vsi skupaj in vsak po svojih močem moramo narediti tisto, da šola ostane kraj učenja, pa tudi vzgoje.
Pa naj zaključim z besedami velikega zagovornika šolstva, rojaka in pesnika Jurija Vodovnika, ki je v svoji Preprosti pesmi o koristi ljudskih šol med drugim zapisal tudi sledeče:
»Naj vam bo priporočeno,
ljubi starši, prosim vas,
tud drugim je rečéno;
Silno drag je šolski čas!
Učeníke prav spoštujte,
šol nikár ne zaničujte,
lepih naukov je potreben vsak,
naj bo bogát ali siromak!«
Iskrene čestitke ob našem jubileju."
Vaš župan Slavko Pravdič
