Na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010), drugega odstavka 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011) in 14. člena Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št.22/11) ter v skladu z določili Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, 62/1998, 109/2010-ZCes-1) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 14. seji dne 2.2.2012 sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN V OBČINI ZAVRČ
I. Splošne določbe
1. člen
(javna služba)
S tem odlokom se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Zavrč (v nadaljevanju: občina).
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določi:
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka.
4. člen
(pomen izrazov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste.
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
5. člen
(oblika opravljanja javne službe)
(1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Koncesijo za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena podeljuje občina.
(3) Izbira koncesionarja za opravljanje javne službe iz prvega odstavka tega člena se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja opravi občinska uprava občine.
(4) Opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju občine.
III. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
6. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
1 Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin
7. člen
(redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
(1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja koncesionar v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini. Izvedbeni program vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini za prihodnje leto pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
(2) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin obsega:
8. člen
(pregledniška služba)
(1) Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na občinsko javno cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin.
(2) Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih enkrat mesečno posredovati strokovni službi občine.
(3) O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.
(4) Pregledniška služba opravlja preglede občinskih javnih cest in drugih prometnih površin najmanj enkrat tedensko. V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo občinsko javno cesto ali promet na njej se pogostost in obseg pregledov prilagodi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.
(5) Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa.
9. člen
(redno vzdrževanje prometnih površin)
(1) Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del občinske javne ceste in drugih prometnih površin obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.
(2) Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.
10. člen
(redno vzdrževanje bankin)
Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
11. člen
(redno vzdrževanje odvodnjavanja)
Z območja občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
12. člen
(redno vzdrževanje brežin)
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in občinske javne ceste.
13. člen
(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na občinskih javnih cestah ter javna razsvetljava v naseljih morajo biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno brezhibno delovanje in vidnost ter da so izpolnjene zahteve zakona, ki ureja varnost cestnega prometa in predpisov o prometni signalizaciji in opremi cest.
14. člen
(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)
Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v občinsko javno cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.
15. člen
(redno vzdrževanje vegetacije)
Na površinah, ki so sestavni del občinske javne ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.
16. člen
(zagotavljanje preglednosti)
Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
17. člen
(čiščenje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
Vsi sestavni deli občinskih javnih cest in drugih javnih površin se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.
18. člen
(redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah)
(1) Cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah se redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa.
(2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje:
19. člen
(nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil)
Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja koncesionar s sodelovanjem policije.
20. člen
(intervencijski ukrepi)
(1) Koncesionar je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na občinskih javnih cestah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo občine, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.
(2) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je koncesionar dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan:
21. člen
(zimska služba)
(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
(2) V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe, ki ga pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavi del izvedbenega programa zimske službe za prihodnje leto je ocena stroškov zimske službe. Izvedbeni program zimske službe za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
(3) Z izvedbenim programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo zlasti:
(4) V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora koncesionar namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.
(5) Okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.
(6) Vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so občinske javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev občinskih javnih cest po prednostnih razredih določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže.
(7) Po koncu zimskega obdobja mora koncesionar s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju.
2 Obnavljanje občinskih javnih cest
22. člen
(obnovitvena dela)
(1) Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.
(2) Obseg obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in javnih površinah je sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe občine oziroma koncesionar v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo. Če izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah sestavi koncesionar, ga mora posredovati strokovnim službam občine v uskladitev do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
(3) Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje župan občine. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik koncesionarja.
3 Odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil
23. člen
(odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil)
(1) Pogoji in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odlokom občine, ki ureja ureditev cestnega prometa v občini in odlokom, ki ureja ravnanje z zapuščenimi vozili.
(2) Za izvajanje storitev odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil se koncesionarju dodeli javno pooblastilo.
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin
24. člen
(evidence)
Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
25. člen
(javna obvestila in naznanila)
Koncesionar mora uporabnike občinskih javnih cest in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin.
V. Pravice in obveznosti uporabnikov
26. člen
(pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste , in pravili cestnega prometa.
27. člen
(obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin)
Uporabnik občinske javne ceste oziroma druge prometne površine mora pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini.
VI. Viri financiranja javne službe
28. člen
(viri financiranja storitev)
Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov.
VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa
29. člen
(vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)
(1) Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last občine ter del javne lastnine.
(2) Občinske javne ceste sestavljajo:
30. člen
(javno dobro)
(1) Občinske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti stvarne pravice pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja ceste.
VIII. Nadzor nad izvajanjem določil odloka
31. člen
(nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpektor za ceste in občinska uprava občine v skladu z določili zakona, ki ureja ceste in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Pristojna služba občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
IX. Končna določba
32. člen
(objava in veljavnost odloka)
Odlok se objavi v uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka:007-2/2012-001
Datum:2. februar 2012
Občina Zavrč
Miran Vuk, župan
Obrazložitev:
k preambuli:
V skladu z določilom prvega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010) občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Kot določa 16. člen Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010) je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (redno vzdrževanje cest). Kot je določeno z tretjim odstavkom navedenega 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občina. Na tem mestu moramo opomniti na določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN), ki določa, da način opravljanja lokalne gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost (občina) tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Z navedenim odlokom se na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ za posamezno gospodarsko javno službo določi:
Ob navedenem moramo opomniti, da se tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb urejajo s predpisi pristojnih ministrov (tretji odstavek 3. člena ZGJS). Na tej pravni podlagi in na podlagi določila drugega odstavka 8. člena Zakona o javnih cestah /ZJC/ (Uradni list RS, št. 29/1997) je minister, pristojen za promet v letu 1998 izdal Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/1998). Slednji pa je bil z določilom 125. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ sicer razveljavljen (s 1. aprilom 2011) vendar se njegove določbe, do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi Zakona o cestah /ZCes-1/, še vedno uporabljajo.
k 1. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki v prvem odstavku določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (redno vzdrževanje cest). Kot je določeno z tretjim odstavkom navedenega 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občina. Ob navedenem se z odlokom določa tudi način opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja. Kot izhaja iz določila 62. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ občine v območju meje naselja vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer:
Izhajajoč iz navedenega in na podlagi določila 4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ lahko lokalna skupnost (občina) na podlagi pooblastila iz zakona (v danem primeru 62. člena ZCes-1/ z odlokom predpiše, da se poleg proizvodov in storitev iz 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ zagotavljajo še drugi proizvodi in storitve na način in v oblikah, ki jih zakon določa za gospodarske javne službe, kadar: • so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti; • so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih, ali ekoloških funkcij lokalne skupnosti (občine); • lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost.
k 2. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za posamezno gospodarsko javno službo določi:
k 3. členu
Z besedilom se določa t.i. subsidiarna uporaba določb republiških predpisov. Tako se za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena odloka, ki niso posebej urejena v tem odloku uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. člena odloka.
k 4. členu
Z besedilom se določa pomen izrazov. V odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste, t.j. Zakonom o cestah /ZCes-1/. Pomen izrazov je določen z 2. členom Zakona o cestah /ZCes-1/.
k 5. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za vsako posamezno gospodarsko javno službo določi organizacijska in prostorska zasnova njenega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkih). Izhajajoč iz navedenega je s prvim odstavkom določeno, da se javna službe opravlja kot koncesionirana javna služba.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je koncedent lokalna skupnost (občina).
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. Podlaga za javni razpis pa je koncesijski akt, s katerim se določita tudi oblika in postopek javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kot je še določeno z navedenim tretjim odstavkom izbiro koncesionarja opravi občinska uprava. Slednje besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da o izbiri odloči koncedent z upravno odločbo. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, k določa, da o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za vsako posamezno gospodarsko javno službo določi organizacijska in prostorska zasnova njenega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev. Tako je z besedilom določena prostorska zasnova opravljanja dejavnosti javne službe, ki se izvaja na celotnem območju občine.
k 6. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prvoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 62. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da občine v območju meje naselja vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji, in sicer:
k 7. členu
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja koncesionar v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini. Navedeno določilo je oblikovano na podlagi določila 5. člena Pravnilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se z letnim planom vzdrževanja določena vzdrževalna dela izvajajo v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja, ki ga izdela in sprejme strokovna služba. Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pa pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi. V skladu z navedenim je z besedilom prvega odstavka določeno, da Izvedbeni program vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini za prihodnje leto pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 13. člena Pravnilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se redno vzdževanje izvaja v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa. Dela rednega vzdrževanja pa so:
k 8. členu
Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je pregledniška služba dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo.
Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrte alineje tretjega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da pregledniška služba opravlja preglede cest enkrat tedensko na lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah. Ob navedenem je z besedilom četrtega odstavka, na podlagi določila petega odstavka 14. člena navedenega Pravilnika določeno, da se v obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo občinsko javno cesto ali promet na njej se pogostost in obseg pregledov prilagodi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.
Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 14. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je pregledniška služba dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa.
k 9. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 15. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del občinske javne ceste in drugih prometnih površin obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 15. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da morajo biti prometne vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.
k 10. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 16. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
k 11. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 17. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da mora biti z območja občinske ceste omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.
k 12. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 18. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti brežine usekov, zasekov in nasipov vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.
k 13. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 19. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.
k 14. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 20. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v občinsko javno cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.
k 15. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se na površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.
k 16. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 22. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.
k 17. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 23. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se vsi sestavni deli občinskih javnih cest in drugih javnih površin čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.
k 18. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 24. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 24. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje:
k 19. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 25. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec rednega vzdrževanja s sodelovanjem policije.
k 20. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 26. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega in tretjega odstavka 26. člena navedenega Pravilnika, ki določata, da je pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan:
k 21. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 27. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 28. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se v zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi najkasneje do 15. oktobra tekočega leta. Ob navedenim je z besedilom drugega odstavka določeno, da mora izvajalec javne službe izvedbeni program zimske službe posredovati v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavi del izvedbenega programa zimske službe za prihodnje leto pa je tudi ocena stroškov zimske službe. Izvedbeni program zimske službe za prihodnje leto pa se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 28. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se z izvedbenim programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo zlasti:
Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 30. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se v obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora koncesionar namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.
Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 30. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču.
Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so občinske javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev občinskih javnih cest po prednostnih razredih določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže.
Besedilo sedmega odstavka je oblikovano na podlagi določila 32. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je po koncu zimskega obdobja potrebno s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju.
k 22. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 34. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da so obnovitvena dela zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da je obseg obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in javnih površinah sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe občine oziroma izvajalec javne službe v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo. Če izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah sestavi koncesionar, ga mora posredovati strokovnim službam občine v uskladitev do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto.
Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 36. člena navednega Pravilnika, ki določa, da pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje strokovna služba. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom o graditvi objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik izvajalca rednega vzdrževanja.
k 23. členu
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odlokom občine, ki ureja ureditev cestnega prometa v občini in odlokom, ki ureja ravnanje z zapuščenimi vozili. Navedeno besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 15. člena Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1/ (Uradni list RS, št. 56/2008-UPB5, 37/2008, 57/2008-ZLDUVCP, 58/2009, 36/2010), ki določa, da občina (občinski svet) določi pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih vozil.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine ustanoviteljice z odlokom podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer:
Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V tem okviru lahko kot izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi podobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb.
Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javneg apooblastila za odločanje v posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/ (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 8/2010), če niso posamezna vprašanja tega postopka z zakonom urejena drugače.
Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn.
k 24. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 103. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da mora upravljavec občinske ceste voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Zbirke podatkov iz evidenc o občinskih javnih cestah pa mora občina brezplačno posredovati pristojni direkciji najkasneje do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta. Če občina predpisanih podatkov ne posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stoške občine.
k 25. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 4. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da mora biti zagotovljeno sprotno obveščanje javnosti, kadar se zaradi vremenskih razmer, vzdrževalnih del na cesti, naravnih ali prometnih nesreč ali drugih dogodkov spremenijo pogoji za odvijanje prometa.
k 26. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.
k 27. členu
Z besedilom je določena obveznost uporabnikov občinskih javnih cest, ki morajo pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini.
k 28. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se iz sredstev proračuna financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva.
k 29. členu
Z besedilom prvega odstavka je določeno, da se za izvajanje javne službe namenijo občinske javne ceste, ki so last občine ter del javne lastnine.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 8. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da javno cesto sestavljajo:
k 30. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/.
k 31. členu
Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 112. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil Zakona o cestah /ZCes-1/ in na njegovi podlagi izdanih predpisov na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste.
Z besedilom drugega odstavka je določeno, da ima pristojna služba občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
k 32. členu
Besedilo je oblikovano na podlagi določila 154. člena Ustave RS, ki določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Predpisi lokalnih skupnosti (občin) se objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo prvega odstavka 155. člena Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov), ki določa, da splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
