Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki se je obeleževal med 25. 11. in 10. 12. 2017 tudi policija izvaja vrsto aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nujnosti prijave ter ustrezne zaščite žrtvam nasilja!
Kaj je nasilje nad ženskami?Nasilje v družini, trgovina z ženskami, spolne zlorabe, nasilje v oboroženih konfliktih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks… Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (_pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja_), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd.
Katere oblike nasilja nad ženskami poznamo?Žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje, klofutanje, pretepanje, brcanje, lasanje, posilstvo, spolno nadlegovanje, ekonomsko nasilje, prisilna prostitucija, trgovanje s človeškimi organi..
Povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja.
Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje….
Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Spolno nasilje so posilstvo, različne oblike spolne zlorabe, spolno nadlegovanje ipd. Spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah. Prav tako je dejanje, ki je storjeno proti volji ženske, z izsiljevanjem, zlorabo moči, uporabo fizične sile ali z grožnjo. V partnerski oziroma zakonski zvezi ni nič drugače. Spolno nasilje je nesprejemljivo in kaznivo dejanje. Spolni odnos proti želji žene ali partnerke je posilstvo!
Ekonomsko nasilje je obvladovanje, nadziranje druge osebe s pomočjo sredstev za preživetje in je vsako siljenje v finančno odvisnost. Večina povzročiteljev nasilja v družini npr. nadzira družinske finance in ženski ne pusti razpolagati z denarjem. Povzročitelji se zavedajo, da jih bodo partnerke, če bodo od njih ekonomsko odvisne, težko zapustile. Ko govorimo o oblikah izkoriščanja v primerih trgovine z ženskami in deklicami, pa največkrat govorimo o prisilni prostituciji, prisilnem delu, beračenju, služabništvu, lažnih porokah ali trgovanju s človeškimi organi, tkivom in krvjo.
Značilnosti nasilja v družini in nad ženskamiVečinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidez urjenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja.
- dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni,
- običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki,
- gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami,
- približno polovica žrtev bo o tem kar se ji dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico,
- v povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč
- zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem
V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja (zmerjanje, kričanje, poniževanje idr.) vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja. Lani je bilo med žrtvami nasilja 2315 žensk in 1076 moških, še leta 2010 pa 3097 žensk in 1229 moških.
Kje lahko poiščem pomoč, če postanem žrtev nasilja v družini?
Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo.
Nujna intervencija policije (113)
V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite [intervencijsko številko policije 113]()!
Osebna prijava na policiji
Prijavo lahko vložite na [najbližji policijski postaji](), na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem.
Anonimna e-prijava
Čeprav je na [spletnem portalu policije]() in na [anonimni telefonski številki 080 12 00]() mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje.
Toda otroci ne pozabijo! Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi oz. da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. Vendar pa krivda ni nikoli otrokova!
Več o nasilju nad ženskami in postopkih prijave ter drugih nasvetov pa najdete na spletnih straneh policije, [www.policija.si]()!
Vsem občankam in občanom, vam ob prihajajočih praznikih ter v letu 2018, kolektiv Policijske postaje Gorišnica, želi mirno in varno bivanje ter veliko medsebojnega razumevanja.
Igor Belšak, pomočnik komandirja
