Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči

Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v Občini Zavrč je izdelan na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 UPB1), Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. list RS 50/03), ter v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št 3/02 in 17/02, 17/06), splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi.

Načrt ne zajema drugih virov ionizirajočega sevanja, kot so nesreče pri transportu radioaktivnih in jedrskih snovi, nesreče z drugimi viri ionizirajočega sevanja ali nesreče, ki bi jo povzročilo strmoglavljenje satelita na jedrski pogon. Prav tako ni vključenost lokalne skupnosti na teroristične napade z uporabo radiacijskega orožja.

Celoten dokument v formatu .pdf

Načrt zaščite in reševanja ob neurjih

Načrt zaščite in reševanja ob neurjih je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06 – ZVNDN-UPB1), Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009-2015 (Ur. list RS, št. 57/09) in v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02, 17/02, 17/06 in 76/08) oceno varnosti pred neurji in neurji z točo v Občini Zavrč, ter s splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi. Načrt je izdelan za področje varstva pred neurji in neurji z točo.

Neurje je veter s hitrostjo 17,2 m na sekundo oziroma 82 km na uro ali več, ki lomi veje in debla, valja in lomi posevke, stresa plodove s sadnega drevja in prizadene škodo dobro vzdrževanim gradbenim objektom.

Toča je atmosferska padavina v trdnem stanju (led) s premerom 5 mm ali več, ki s svojim udarcem močno poškoduje ali uniči kmetijske kulture, lahko pa povzroči škodo tudi na drugih objektih (gradbenih ipd.).

Do neurij prihaja zaradi delovanja naravnih dejavnikov (gre za učinke mikroklimatskih sprememb in dogajanja v atmosferi), zaradi posledic in napak v ravnanju ljudi ali v kombinaciji naravnega in človeškega dejavnika.

Celoten dokument v formatu .pdf

Načrt zaščite in reševanja ob kužnih boleznih živali

Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih v Občini Zavrč je izdelan na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 UPB1) ter v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št 3/02 in 17/02, 17/06), Zakonom o veterinarstvu (Ur. l. RS, št. 33/01), splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi.

Pri izdelavi načrta smo upoštevali veterinarsko stroko, zlasti še izvedbena načrta: Načrt ukrepov v primeru pojava slinavke in parkljevke v Sloveniji, Načrt ukrepov v primeru pojava klasične prašičje kuge v Sloveniji, ki ju je izdelala Veterinarska uprava RS in Načrt ukrepov v primeru pojava aviarne influence, ki jih je izdelala Veterinarska uprava RS.

V načrtu smo sledili enemu od glavnih ciljev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, to je preprečiti oziroma ublažiti posledice nesreče –množičnega pojava kužnih bolezni pri živalih, da bo življenje ljudi varnejše in kakovostnejše, škoda za gospodarstvo in okolje pa čim manjša.

Celoten dokument v formatu .pdf

Načrt zaščite in reševanja ob potresu

Izdelan je na podlagi zakona varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 UPB1) usklajen z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. L. RS, št. 3/02 in 17/02), z oceno potresne ogroženosti Občine Zavrč, splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi.

Potres je naravna nesreča, ki jo opredelimo kot seizmično valovanje tal. Nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Medtem, ko litosferske plošče trkajo med seboj in ob tem spreminjajo obliko, nastajajo ogromni pritiski. Občasno se energija teh pritiskov sprosti in rezultat te sprostitve je nenadni silovit potres.

Potresa ne moremo napovedati, ni mogoče vnaprej oceniti njegovega obsega, moči in škode, ki jo bo povzročil, predvidimo lahko le območje, kjer se lahko pojavi.

Celoten dokument v formatu .pdf

Načrt zaščite in reševanja ob požarih

Načrt zaščite in reševanja ob požarih je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06 – ZVNDN-UPB1), Doktrine zaščite, reševanja in pomoči (sklep Vlade RS št. 912-07/2002-1 z dne 30. 5. 2002), Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Ur. list RS, št. 57/09) in v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02, 17/02, 17/06 in 76/08) oceno požarne varnosti Občine Zavrč, ter s splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi. Načrt je izdelan za vse možne požare (v naravi, na objektih in na prometnih sredstvih) na področju cele občine.

Najpogosteje pride do požara v objektih zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti. Kot vzrok sledijo še namerna povzročitev, naravni pojavi in otroška igra. V industriji so vzroki za požare predvsem opustitev varnostnih in tehnoloških ukrepov. V naravi največkrat zagori zaradi odprtega ognja, oziroma kurjenja na prostem, zaradi isker vlakov, neprevidnega kajenja, oziroma cigaretnih ogorkov. Največ požarov na prometnih sredstvih nastane zaradi okvar, kratkega stika na električni napeljavi in ob prometnih nesrečah.

Celoten dokument v formatu .pdf

Načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Načrt je izdelan za področje varstva pred vsemi naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so potres, poplave, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile. Druge nesreče so velike nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, jedrska nesreča in druge ekološke nesreče ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, predvideva dejavnost v času kriz pa tudi v vojni, izredna stanja in druge oblike množičnega nasilja. Zajema tiste nesreče, ki niso zajete v posebnih načrtih.

Do nesreč prihaja zaradi delovanja naravnih dejavnikov, zaradi napak v ravnanju ljudi ali v kombinaciji naravnega in človeškega dejavnika. Nesreče so stalni sopotnik človekovega dela in življenja. Naravne nesreče nastajajo zaradi atmosferskih, tektonskih, morfoloških in drugih dejavnikov. Ti so največkrat povezani z različnimi človeškimi vplivi.

Celoten dokument v formatu .pdf

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

17. aprila 2010 se bo v Sloveniji zgodil vrhunec največje prostovoljske okoljske akcije v zgodovini Slovenije. Prostovoljci bodo do pomladi po vsej državi iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, 17. aprila pa bodo s čistilno akcijo ta divja odlagališča tudi očistili komunalnih odpadkov. Poleg tega bodo očistili okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.

Ker se v Občini Zavrč zavedamo problematike ravnanja z odpadki in divjih odlagališč, smo se kot aktivni partnerji pridružili projektu tudi mi. Tako bomo 17. aprila s skupnimi močmi delali za uresničitev cilja – odstranitve 20.000 ton komunalnih in kosovnih odpadkov, ki kazijo podobo naše občine.

Da bi akcija v Občini Zavrč uspela, bo potrebno sodelovanje čim večjega števila prostovoljcev, ki bodo popisovali divja odlagališča in organizirali čistilno akcijo. Tako vabimo vas, občane, da se pridružite projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! tako, da:

  • prevzamete zbirno mesto, s katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Zbirno mesto prijavite na www.ocistimo.si
  • popišete divja odlagališča vi občini na www.ocistimo.si
  • se pridružite marčevskim iskalno-čistilnim akcijam, v katerih bomo iskali in popisovali divja odlagališča.
  • Povabite vse družinske člane, prijatelje in znance, da se pridružijo čiščenju na dan akcije, 17. 4. 2010.

Organizatorji: društvo Ekologi brez meja s partnerji

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je neprofitne in nepolitične narave, združuje več kot 1000 zainteresiranih organizacij, partnerjev in aktivnih posameznikov, pravno formalno pa deluje pod okriljem društva Društvo Ekologi brez meja, ki je bilo ustanovljeno marca 2009 z namenom organizacije okoljskih projektov.

Na spletni strani www.ocistimo.si so na voljo vse informacije o projektu. Vsa vprašanja lahko naslovite tudi na info@ocistimo.si.

Stopimo skupaj in Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Župan Miran Vuk

Pobudnika akcije Aleš Pevc in Petra Matos

Sklep o začetku priprave prostorskega načrta P24-R1 Zavrč

Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 29. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99, 98/04) je župan Občine Zavrč sprejel

SKLEP

o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P24-R1 Zavrč (območje športa in rekreacije)

1.

S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P24-R1 Zavrč (območje športa) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki bo omogočil izgradnjo predvidenih športih površin. Predvidena je faza pozidave območja

Celotna objava v .pdf formatu

Osnutek odloka o javnem redu in miru v Občini Zavrč

 

Datum: 15.01.2010

Številka: 007-00001/2010-001

Celotna objava v.pdf obliki

Zadeva: Osnutek odloka o javnem redu in miru v Občini Zavrč

1. Namen:

Sprejme se Odlok o javnem redu in miru v Občini Zavrč.

2. Predlog besedila sklepa občinskega sveta:

Občinski svet občine Zavrč sprejme osnutek Odloka o javnem redu in miru v Občini Zavrč.

3. Predlagatelj:

Miran Vuk, župan Občine Zavrč

4. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

– Irena Horvat Rimele, tajnica občinske uprave

– Marjana Logar Kelc, pripravnica v občinski upravi

5. Ocena finančnih posledic sklepov:

Finančnih obremenitev za občinski proračun v primeru sprejetja Odloka ne bo, kvečjemu obratno –finančni priliv v občinski proračun iz naslova plačila kazni za storjene prekrške.

6. Zakonska podlaga:

21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2 in 76/08), 3., 17. in 45. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4), 2. in 4. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člen Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/1999 in 98/2004).

OSNUTEK ODLOKA

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2 in 76/08), 3., 17. in 45. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4), 2. in 4. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1), Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/1999 in 98/2004) je Občinski svet Občine Zavrč na _______redni seji dne_____________sprejel

ODLOK

o javnem redu in miru v Občini Zavrč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru, občanov in premoženja, zdravja in čistoče, varstva okolja, zunanje podobe naselij in zelenih površin, čas trajanja javnih prireditev v naravnem in bivalnem okolju ter sankcije za neupoštevanje teh ukrepov.

2. člen

Določbe odloka veljajo za vse fizične in pravne osebe v občini.

Vsakdo, ki prebiva ali se začasno zadržuje na območju občine Zavrč, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu in počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje in da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana oziroma, ki ogrožajo splošno varnost ljudi in javno moralo.

3. člen

Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorne osebe, ki so jih storile.

II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU

4. člen

Na območju Občine Zavrč je zaradi varstva javnega reda prepovedano:

1. vznemirjati in motiti mir in počitek občanov s prekomernim hrupom med 22. in 6. uro, kadar ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege oziroma to ni posledica dovoljene dejavnosti (npr. kmetijska sezonska opravila),

2. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem prodaje artiklov, razen, ko je posebej dovoljeno,

3. popivati, piti ali kako drugače uživati alkoholne pijače izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (npr. v ali pred prodajalnami, pred šolo ipd.)

4. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakorkoli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, spominska obeležja na pokopališčih, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, zabojnike za odpadke, stojala za kolesa ali druge naprave in predmete za splošno uporabo,

5. zalivati vrtove, prati avtomobile ali kako drugače po nepotrebnem ali prekomerno trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času opozorila, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena,

6. izzivati, udariti koga, spodbujati koga k pretepu, se pretepati, vesti na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način in koga zasledovati

7. na javnem kraju prepirati se s kom, vpiti ali se nedostojno vesti na drug način,

8. vznemirjati ljudi z močnimi poki, z vpitjem, prepevanjem ali uporabo preglasnih zvočnih naprav ali glasbil v okolici, v času, ko se zagotavlja mir občanom,

9. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na zelenicah, igriščih in drugih zelenih površinah, ki niso namenjene za parkiranje.

5. člen

Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi Zakona o javnih zbiranjih.

Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu ali javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu pa poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma lastnik lokala.

Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna:

1. Poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu,

2. Poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane,

3. Zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi prireditve oziroma izprazniti in zapreti lokal po izteku obratovalnega časa, kot določa Pravilnik za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost,

4. Po končani prireditvi prostor očistiti in vzpostaviti prvotno stanje,

5. Zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o določitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda oziroma javne prireditve.

III. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA

6. člen

Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano:

1. poškodovati, prevrniti, odstraniti ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravnati z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških igriščih itd.,

2. na travnikih, njivah, gozdovih, javnih mestih, zelenih površinah in v bližini objektov povzročati splošno požarno varnost,

3. onemogočati dostop do hidrantov in javnega hidrantnega omrežja,

4. namerno ovirati uporabo vode, elektrike ali poškodovati telefonske ali druge komunikacijske naprave,

5. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati pročelja objektov in ljudi, ki se nahajajo na javnih površinah in ob cestah,

6. puščati pse ali druge živali brez nadzora, namerno dražiti, plašiti in ščuvati živali, ter s tem namenoma povzročati občutek strahu ali ogroženosti,

7. imeti ob javnih cestah nasip, ograjo, živo mejo, drevesa ali druge rastline in predmete v stanju, ki ovira ali ogroža prometno varnost občanov, posega v cestno telo ali kvari zunanji videz kraja ter spodkopavati ali spodrivati javne poti ali jih kakorkoli poškodovati oziroma z zemeljskimi deli povzročati nevarnost zemeljskih plazov,

8. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi.

IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE

7. člen

Zaradi varovanja zdravja in čistoče je prepovedano:

1. odmetavati, spuščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke naravno okolje, to je v potoke, na travnike, ulice, ceste, dvorišča, gozdove ali na druge prostore, ki za to niso določeni,

2. sežigati ali zakopavati gume, odpadno olje, tekstilne odpadke in umetne mase v naravnem okolju,

3. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, to je spuščati odplake, fekalije ali gnojnico v potoke, v opuščene vodnjake, na javne poti in v odkrite cestne jarke, kakor tudi na območje objektov za oskrbo s pitno vodo,

4. prati motorna vozila, kmetijske stroje, priključke in druge predmete ob potokih, studencih ter na območju virov pitne vode,

5. zanemariti čistočo stanovanja, delavnice ali dvorišča v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov.

V. VARSTVO OKOLJA IN ZUNANJE PODOBE KRAJA

8. člen

Zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja je prepovedano:

1. pisati ali risati po fasadah ali zidovih zgradb, spomenikih, spominskih ploščah, pripravah in napravah na športnih in drugih igriščih, ograjah, drugih predmetih in javnih objektih, ki niso za to namenjeni ali te kako drugače umazati,

2. onesnaževati ali zasmetiti javne površine z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, žagovino, papirjem in podobnimi snovmi,

3. na kakršenkoli način uničevati zelene površine, plodno zemljo, drevje in grmičevje.

9. člen

Lastniki oziroma uporabniki tovornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo takoj očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina.

10. člen

Za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov oziroma lokala.

Sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejene in ne smejo s svojim videzom kaziti samega poslovnega prostora oziroma lokala ali širše okolice ob lokalu.

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so dolžni označiti svojo firmo z napisno tablo, ki mora biti estetskega videza in okolju primerno izdelana.

VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA

11. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojni občinski inšpektor oziroma občinski redar.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

12. člen

Pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek glede določb tega Odloka, se kaznuje z globo od 208,64 do 417,29 EUR.

Posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z globo od 104,32 do 208,64 EUR.

Če stori prekršek po tem Odloku mladoletna oseba, s z globo kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če je prekršek posledica njihove opuščene skrbi za mladoletnika.

13. člen

Celoten postopek se vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

VIII. KONČNA DOLOČBA

14. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.

Zavrč, dne ___________2010

Župan

Občine Zavrč

Miran Vuk l.r.

OBRAZLOŽITEV ODLOKA:

Javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.

Občina Zavrč je pripravila nov odlok o javnem redu in miru, ki določa pravila za varovanje javnega reda in miru, premoženja občanov in drugih oseb, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin. Odlok določa tudi prekrške ter globe zanje.

Sprejetje tega odloka je potrebno s tega vidika, da je v Občini Zavrč s 1. januarjem 2009 pričelo delovati medobčinsko redarstvo, ki je organizirano v okviru Skupne občinske uprave, ki ima sedež na Mestnem trgu 1, 2250 Ptuj.

Delovno področje občinskih redarjev je določeno v Zakonu o občinskem redarstvu, konkretnejše pristojnosti za izvajanje nalog pa so določene v Zakonu o varstvu cestnega prometa (ZVCP-1), Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in v občinskih odlokih.

Zato je potrebno, da občina Zavrč v čim krajšem času sprejme občinski odlok o javnem redu in miru, da s tem zagotovimo nemoteno delovanje občinskih redarjev na območju naše občine.

Pripravila:

Marjana Logar Kelc,

pripravnica v občinski upravi Občine Zavrč