Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki se je obeleževal med 25. 11. in 10. 12. 2017 tudi policija izvaja vrsto aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nujnosti prijave ter ustrezne zaščite žrtvam nasilja!

Kaj je nasilje nad ženskami?

Nasilje v družini, trgovina z ženskami, spolne zlorabe, nasilje v oboroženih konfliktih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks… Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (_pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja_), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd.

Katere oblike nasilja nad ženskami poznamo?

Žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje, klofutanje, pretepanje, brcanje, lasanje, posilstvo, spolno nadlegovanje, ekonomsko nasilje, prisilna prostitucija, trgovanje s človeškimi organi..

Povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja.

Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje….

Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.

Spolno nasilje so posilstvo, različne oblike spolne zlorabe, spolno nadlegovanje ipd. Spolno nasilje je vsako dejanje s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja, oziroma se ob njem počuti slabo ali jo je strah. Prav tako je dejanje, ki je storjeno proti volji ženske, z izsiljevanjem, zlorabo moči, uporabo fizične sile ali z grožnjo. V partnerski oziroma zakonski zvezi ni nič drugače. Spolno nasilje je nesprejemljivo in kaznivo dejanje. Spolni odnos proti želji žene ali partnerke je posilstvo!

Ekonomsko nasilje je obvladovanje, nadziranje druge osebe s pomočjo sredstev za preživetje in je vsako siljenje v finančno odvisnost. Večina povzročiteljev nasilja v družini npr. nadzira družinske finance in ženski ne pusti razpolagati z denarjem. Povzročitelji se zavedajo, da jih bodo partnerke, če bodo od njih ekonomsko odvisne, težko zapustile. Ko govorimo o oblikah izkoriščanja v primerih trgovine z ženskami in deklicami, pa največkrat govorimo o prisilni prostituciji, prisilnem delu, beračenju, služabništvu, lažnih porokah ali trgovanju s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Značilnosti nasilja v družini in nad ženskami

Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidez urjenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Nasilje s strani intimnega partnerja se pojavlja v vseh državah, neodvisno od ekonomskega, socialnega, religioznega ali kulturnega referenčnega okvirja.

  • dogaja se predvsem v zaprtih, zasebnih prostorih, ki bi morali biti varni,
  • običajno ni prič ali pa so to otroci, mladostniki,
  • gre za huda dejanja s težkimi travmatičnimi posledicami,
  • približno polovica žrtev bo o tem kar se ji dogaja, spregovorila s sorodnico/sorodnikom ali prijateljem/prijateljico,
  • v povprečju žrtve doživljajo nasilje 5 let, preden poiščejo pomoč
  • zaradi nasilja imajo pogoste težave s psihičnim zdravjem

V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja (zmerjanje, kričanje, poniževanje idr.) vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja. Lani je bilo med žrtvami nasilja 2315 žensk in 1076 moških, še leta 2010 pa 3097 žensk in 1229 moških.

Kje lahko poiščem pomoč, če postanem žrtev nasilja v družini?

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo – žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo.

Nujna intervencija policije (113)

V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite [intervencijsko številko policije 113]()!

Osebna prijava na policiji

Prijavo lahko vložite na [najbližji policijski postaji](), na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Prijavo lahko vložite tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem.

Anonimna e-prijava

Čeprav je na [spletnem portalu policije]() in na [anonimni telefonski številki 080 12 00]() mogoče vložiti anonimno prijavo nasilja v družini, vam svetujemo, da se za anonimno prijavo v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje.

Toda otroci ne pozabijo! Raziskave so pokazale, da otroci zaradi nasilja v družini trpijo veliko škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo, se ponovno najdejo. Veliko otrok je prepričanih, da so tudi sami delno krivi oz. da so odgovorni za ustvarjanje mirnega vzdušja v družini. Vendar pa krivda ni nikoli otrokova!

Več o nasilju nad ženskami in postopkih prijave ter drugih nasvetov pa najdete na spletnih straneh policije, [www.policija.si]()!

Vsem občankam in občanom, vam ob prihajajočih praznikih ter v letu 2018, kolektiv Policijske postaje Gorišnica, želi mirno in varno bivanje ter veliko medsebojnega razumevanja.

Igor Belšak, pomočnik komandirja

Ulice otrokom 2017

V petek, 29. 9. 2017, smo otroci iz vrtca in učenci od prvega do petega razreda tretjo šolsko uro odšli na šolsko dvorišče, kjer smo v času tedna mobilnosti izvedli akcijo Ulice otrokom, ki pa je hkrati uvod v Teden otroka, ki je pred nami. Z nami so bili razredniki, gospod policist, Robert Ovčar in gospa ravnateljica, Suzana Petek.

Razporedili smo se po parkirišču pred šolo, kjer smo risali vse o prometu: prometne znake, prometna sredstva, ceste … Peti b. razred smo napisali ogromen napis ulice otrokom. Po končani poslikavi šolskega dvorišča smo se še malo poigrali z obroči, kolebnicami in z žogami. Prvi in drugi razred so se igrali ristance. Naša šolska ura ima sporočilo: Preuredimo območje umirjenega prometa, kjer imajo šibkejši udeleženci v prometu, kot smo mi otroci, pešci in starejši, prednost. V prometu bodimo previdni, pozorni, tako mlajši kot starejši.

Pa varno v prometu vam želimo učenci petega b z razredničarko Sonjo Majcenovič

Fotogalerija:

Pripravila: Sonja MAJCENOVIČ, fotografije: Dragica Zagorec

Podpis gradbene pogodbe Sanacija plazu Hrastovec-Cilek

Podžupan občine Zavrč gospod Janko Lorbek in direktor podjetja VGP DRAVA PTUJ d.o.o. gospod Borut Roškar, sta na sedežu občine Zavrč dne 12. julija 2017 podpisala gradbeno pogodbo za sanacijska dela  na plazu  JP 983311 Hrastovec-Cilek.

Izvedba sanacije bo  prispevala k izboljšanju prometne  varnosti v cestnem prometu.

Podpis gradbene pogodbe Rekonstrukcija JP 983341 Hrastovec-Ivančič

Podžupan občine Zavrč gospod Janko Lorbek in direktor podjetja Asfalti Ptuj d.o.o. gospod Boštjan Duronjič, sta na sedežu občine Zavrč dne 12. julija 2017 podpisala gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo dela ceste  JP 983341 Hrastovec-Ivančič. Rekonstrukcija se bo izvajala v naselju Hrastovec, odsek Ivančič.

Izvedba rekonstrukcije bo pozitivno prispevala k izboljšanju prometne infrastrukture, dvignila raven varnosti in kakovosti življenja lokalnemu prebivalstvu in prispevala k večji urejenosti podeželskega okolja.

Obisk minimaturantov na občini

V četrtek, 22. junija 2017, je podžupan Robert Vuzem na občini sprejel minimaturante, torej malčke, ki gredo jeseni v prvi razred osnovne šole. Le-teh je letos le sedem, so pa ti zato toliko bolj zgovorni in vedoželjni. Minimaturanti so Jan Fostnarič, Marcel Kokot, Urban Vuzem, Iza Domjan, Tjaša Mihalinec, Teja Kokot in Kaja Kolmačič. Mali obiskovalci so podžupanu radi razložili, kaj vse so se v vrtcu naučili. Zaupali so mu tudi, da že komaj čakajo, da gredo v prvi razred. Podžupan je vsakemu izmed njih izročil majhno a uporabno simbolično darilce.

Fotogalerija:

Obisk odličnjakov pri podžupanu Občine Zavrč

V ponedeljek, 12. junija 2017, so se na obisk pri podžupanu Občine Zavrč gospodu Janku Lorbeku najavili učenci 9. razreda Osnovne šole Cirkulane – Zavrč iz lokacije v Zavrču, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom.

V tej generaciji so le štirje zaključili šolsko leto z odličnim uspehom in sicer Eva Borak, Elena Borak, Leonardo Punčec ter Žan Hrnčič. Na sprejemu sta jih spremljali razredničarka Darka Korošak Hazenmali ter ravnateljica Suzana Petek.

S podžupanom so pokramljali o svojih načrtih za prihodnost, predvsem glede izobraževanja ter o svojih željah in strahovih glede služb. Učenci so prejeli tudi simbolična darila ter dobre želje podžupana.

Fotogalerija:

Slavnostni podpis pogodb o sofinaciranju društev za leto 2017

Podžupan občine Zavrč gospod Janko Lorbek je 7. junija na sedež občine Zavrč povabil predsednike društev, ki delujejo v občini Zavrč, na družabno srečanje.

Beseda je tekla o njihovih načrtih in željah za prihodnje delovanje, o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju, predvsem težavah s financiranjem, podžupan pa je izkazal posluh za njihove težave ter jim čestital za njihovo uspešno delovanje.

Ob koncu srečanja je sledil slavnostni podpis pogodb o sofinanciranju dejavnosti društev za leto 2017. Po podpisu so predsedniki društev s podžupanom nazdravili na prihodnje uspešno sodelovanje občine in društev.

Fotogalerija: